Vsi, ki ne poznate psa iz pasme “Akita inu” in sliši na ime Hachiko, potem ste prikrajšani za eno imed najbolj inspirativnih zgodb, ki jih je ustvaril človek oz. svet. No, v tem primeru kuža. Japonska družba Hachika ne sprejema kot žival, pač pa kot enakovrednega človeku, njegova zgodba je obletela cel svet in je tako ena izmed najbolj presunljivih zgodb.

hachiko3

Hachikō (ハチ公, 10.november 1923 – 8. marec, 1935)

Hachiko se je rodil v mestu Odate, v prefekturi Akita. V japonščini je poznan kot “chuken Hachiko”, kar bi prevedli kot “zvest pes Hachiko”. Njegov lastnik je bil Hidesaburo Ueno, profesor agrikulture na Univerzi v Tokyu, ki je zlatorjavega Hachika vzel za domačega ljubljenčka. No, zgodba ne bi bila tako zanimiva, če ne bi kuža vedno, ko je profesor končal z delom, počakal svojega gospodarja na bližnji postaji Shibuya. Dne 25. maja, pa se profesor ni več vrnil, ker je umrl. Zgodba dobi še dodaten močan pomen, ker je kuža vsak dan ob isti uri čakal prihod svojega prijatelja in gospodarja. Sprva so ljudje neprijazno gledali na psa, vendar pa je članek o Hachiku iz leta 1932, Hachika naredil nekoliko slavnega in ljudje so spremenili odnos do njega. Začeli so mu prinašati hrano in priboljške. V vsem tem času pa Hachiko ni pozabil ene stvari, čakati. Čakal je 9 let, 9 mesecev in 15 dni.

Hachiko je umrl 8. marca 1935. Veterinarji so po smrti opravili tudi obdukcijo in sklenili, da je Hachiko umrl zaradi raka in parazitov. Leto poprej so v njegovi navzočnosti razkrili njegov kip, leta 1948 pa so postavili še drugega, ker so prvega morali uporabiti v vojne namene. Hachikov kip še dandanes stoji pri postaji Shibuya, njegova zgodba je inspiracija vsem nam, trume turistov se odločijo obiskati njegov kip in mesto, kamor je redno zahajal.

V razmislek, koliko Japonci cenijo Hachika: že daljnjega leta 1935 so Hachika upelelili in pokopali poleg svojega gospodarja. 8. marca vsako leto, pred postajo Shibuya, v čast Hachikove predanosti priredijo svečano slovesnost, ki se jo udeleži veliko ljubiteljev psov. Leta 1994 je milijone ljudi poslušalo Hachikov lajež preko radijske postaje NCB Japan, 8. marec pa je tudi zapisan kot mednarodni dan pasme Akita.