Malo vesolje čajne sobe

Čajna soba ni samo osnova čajnega obreda, pač pa predstavlja orodje s katerim udeleženci potujejo v lasten svet, svet čaja. Obisk v čajni sobi obiskovalcem ponudi priložnost, da za nekaj trenutkov za seboj pustijo svoj vsakdanji svet in vstopijo v funkcionalen in estetski prostor, ki je bil oblikovan z namenom, da se vsaka skodelica čaja ne samo popije, ampak doživi.

 

Image2

Čajne sobe včasih imenujejo tudi »gorske koče sredi mesta«, saj nudijo udeležencem čajnega obreda, da se sredi urbanega okolja v prostoru, ki je popolnoma ločen od njihovih vsakdanjih življenj naužijejo narave. Čeprav ruralna arhitektura tradicionalnih čajnih sob obiskovalcu na prvi pogled da občutek preprostosti in majhnosti, bližji pogled razkrije uporabo najboljših materialov in izkušenega rokodelstva. Čajne sobe dokončno oživijo šele takrat, ko so razporejeni čajni pripomočki, so rožne dekoracije na svojih mestih, je zakurjena peč in se gostje skupaj z gostiteljem posedejo za pitje čaja. Na sliki lahko vidimo čajno sobo, ki jo je v začetku 17. stoletja zgradil bojevnik Oda Uraku (mesto Inuyama, Aichi prefaktura).

Tsukubai – umivalno korito Pred prihodom v čajno sobo se gosti sprehodijo mimo kekkai – območij, ki ločujejo sveto od posvetnega. Eno izmed teh območij je tsukubai na vrtu pred čajno sobo, kamnito korito kjer si udeleženci umijejo roke pred obredom. Ime za korito prihaja iz besede tsukubau, ki pomeni poklekniti. Običaj je, da gostje pokleknejo pred koritom pred vstopom v čajno sobo, kjer si obredno umijejo roke in usta.

Tsukubai – umivalno korito
Pred prihodom v čajno sobo se gosti sprehodijo mimo kekkai – območij, ki ločujejo sveto od posvetnega. Eno izmed teh območij je tsukubai na vrtu pred čajno sobo, kamnito korito kjer si udeleženci umijejo roke pred obredom. Ime za korito prihaja iz besede tsukubau, ki pomeni poklekniti. Običaj je, da gostje pokleknejo pred koritom pred vstopom v čajno sobo, kjer si obredno umijejo roke in usta.

Image3

Tradicionalne čajne sobe so obkrožene z roji, dekorativnim vrtom, skozi katerega se gostje v hladnem zraku sprehodijo mimo potočkov in kamenja do čajne sobe. Čeprav so čajne sobe zgrajene na različne načine, lahko na sliki vidimo vhod za goste doma-bisashi, ki se nahaja levo od vhoda v čajno sobo. Zunanjost čajne sobe na sliki je preproste, vendar elegantne oblike, v sobo pa gostje vstopajo skozi nijiri-guchi, ki se nahaja desno od doma-bisashi.

Image5

Nijiri-guchi – vhod za goste Nijiri-guchi je vhod, ki ločuje čajno sobo od zunanjega sveta. Dvignjen pol metra od tal ima vgrajena drsna vrata širine 66 centimetrov, ki drsijo od leve proti desni, gostje pa vstopajo v sobo na kolenih. Vhod, ki je bil narejen brez obzira na udobje, je idealna odločitev za zadnji kekkai pred vstopom v drug svet čaja.

Image2

Okna Čajne sobe so navadno opremljene z okni, ki drugače temen prostor napolnejo z zunanjo svetlobo in so zato zelo pomembna za ustvarjanje vzdušja. V čajnih sobah uporabljajo različne tipe oken, vsako s svojimi izračuni velikosti in pozicije, med katere sodijo shitaji-mado okna, ki jih ustvarijo tako da pustijo del zidu čajne sobe nedokončan, ali renji-mado okna, ki jih prekrivajo lesene rešetke. Uraku-mado okna na sliki so prekirta z vertikalnimi tankimi stebli bambusa, ki gostom omogočajo, da uživajo v ambientu osvetljenim z naravno svetlobo in odtenki zelene, ki prodirajo v prostor skozi majhne reže med stebli.

Image7

Toko – zidna niša Toko velja za najsvetejši prostor v čajni sobi in je navadno dvignjen od tal, s čimer je simbolizirana njegova pomembnost. Toko je okrašen z visečim zvitkom na katerem je opisana tematika čajnega obreda in cvetjem. Ob vstopu v čajno sobo se gostje najprej približajo toko, da si ogledajo zvitek in cvetlični aranžma.

 

 

 

 


Prevedel in priredil: Sebastjan Javoršek
Povzeto po “niponica” l.2011, št. 5