Skip to Content

Violet Tree - 06.07.2023 - PrulčekTudi letos lahko del dohodnine namenite društvu Touhou!
blog post

Preminil je Reita, basist skupine the GazettE

Danes zjutraj je bila na uradni spletni strani skupine objavljena šokantna novica, da je včeraj, 15. aprila, umrl basist skupine GazettE, Reita (pravo ime: Suzuki Akira (鈴木亮)). Star je bil 42 let. Zaenkrat še ni podatkov o tem, kaj se je zgodilo, kratko obvestilo (ki ga najdete na koncu objave) razkriva le, da bo žalna slovesnost potekala v ožjem družinskem krogu.

Skupina (se je sprva imenovala ガゼット, kasneje Gazette, potem pa v končno različico GazettE, ki se uporablja še danes) je bila ustanovljena leta 2002, hitro so postali priljubljeni na underground ravni, vendar se niso ustavili pri tem in so sčasoma postali najbolj priljubljeni visual kei bend svoje generacije. Bend je dosegel tudi Tokyo Dome, kar je uspelo le redkim s te scene. Po koncertu s Conosom so leta 2007 izvedli prvo evropsko turnejo, od leta 2013 pa redno obiskujejo Evropo. Z Društvom Touhou smo obiskali, kar 6 koncertov te legendarne Visual Kei skupine. Na dnu objave pa še manjša (do sedaj še neobjavljena) fotogalerija zajeta s telefonom, našega prvega koncerta the GazettE v Minhnu – kvaliteta žal primerna več kot 10 let staremu telefonu.

Po Reitini smrti še ni znano, kakšna bo usoda skupine, predvidoma bo skupina informacije o tem posredovala naknadno.

 

 

 

Deli preko:
blog post

In Memoriam: Akira Toriyama

Dne 1. marca 2024 nas je zapustil priznani japonski mangaka in oblikovalec likov, Akira Toriyama. Njegovo ime je sinonim za neizmerno ustvarjalnost, ki je s svojimi deli dotaknila srca milijonov oboževalcev po vsem svetu.

Akira Toriyama je pridobil priznanje v širši javnosti z ustvarjanjem priljubljene mange “Dr. Slump,” ki je prejela prestižno Shogakukan Manga Award leta 1981. Njegov izjemen talent je nato privedel do stvaritve enega najvplivnejših del v zgodovini mange – Dragon Ball-a. S to epopejo je presegel meje kulture, navdušil generacije in postal nepogrešljiv del svetovne popkulture.

Poleg svojega uspeha v mangi je Toriyama pustil neizbrisen pečat v svetu video iger, saj je sodeloval pri oblikovanju likov za igre, kot so Dragon Quest, Chrono Trigger in Blue Dragon. Njegova kreativnost in inovativnost so vplivale na razvoj ne samo mange in animeja, temveč tudi na širše področje zabavne industrije.

Poleg umetniškega talenta je Toriyama odlikovala tudi strast do avtomobilov, motociklov in ljubezen do živali, ki so mu bile navdih za številne likovne stvaritve. Njegova raznolikost interesov je le še poudarila njegovo izjemnost kot umetnika.

Toriyama je preminil zaradi akutnega subduralnega hematoma. Njegovo pogrebno slovesnost so izvedli zasebno, le v krogu družine.

Njegovo dediščino bomo vedno nosili v naših srcih, saj je pustil nepozaben pečat v svetu umetnosti.

Počivaj v miru in upamo, da se enkrat spet vidimo onkraj planeta Vegeta.

 

Deli preko:
blog post

Pošast Hirokazuja Kore-ede v Kinodvoru

V Kinodvoru na spored prihaja novi film japonskega režiserja Hirokazuja Kore-edePošast, ki je na festivalu v Cannesu prejel nagrado za najboljši scenarij.

 

V delu, ovenčanem z nagrado za najboljši scenarij v Cannesu, se z našimi prepričanji in pričakovanji mojstrsko poigrava eden velikih filmskih humanistov Hirokazu Koreeda (Tatiči). Njegova Pošast je zadnji film, za katerega je glasbo napisal lani preminuli maestro Ryuichi Sakamoto.

režija Hirokazu Koreeda, scenarij Yuji Sakamoto, fotografija Ryuto Kondo, montaža Hirokazu Koreeda, glasba Ryuichi Sakamoto, zvok Kazuhiko Tomita, produkcija Genki Kawamura, Kenji Yamada, Megumi Banse, Taichi Ito, Hijiri Taguchi, igrajo Saori Mugino, Michitoshi Hori, Minato Mugino, Yori Hoshikawa, Makiko Fushimi, distribucija Fivia

festivali, nagrade Cannes (nagrada za najboljši scenarij, queerovska palma); Chicago (zlati q-hugo); Stockholm (nagrada FIPRESCI za najboljši film); Vancouver (nagrada občinstva); Karlovi Vari; Toronto; San Sebastián; London; Busan; Solun; Viennale; Liffe

IMDb

 

zgodba
Ko mati ugotovi, da je za sinovo zaskrbljujoče vedenje odgovoren učitelj, odvihra v šolo in zahteva pojasnilo. A šele ko se zgodba odigra iz vseh treh perspektiv – matere, učitelja in otroka –, se pred nami postopoma izriše resnica.

iz prve roke
»Zgodba opisuje incident /…/ na majhni šoli v notranjosti Japonske ter drobne iskrice, ki povzročijo velik razdor med tamkajšnjimi prebivalci. /…/ Razvoju scenarija sem se pridružil leta 2019 /…/. To je bilo, preden je svet na glavo obrnila pandemija covida, zato me je presenetilo, kako se v naši zgodbi zrcalijo razprtije med ljudmi, državami in etničnimi skupinami, ki smo jim danes priča po vsem svetu.«
– Hirokazu Koreeda

kritike
»Koreeda nas poziva k razmisleku s kompleksno družinsko dramo o medvrstniškem nasilju, homofobiji, težavnih družinskih odnosih, nekritičnem spoštovanju nepopolnih avtoritet in širjenju govoric na družbenih omrežjih /…/. Film, ustvarjen z veliko moralno inteligenco in človečnostjo.«
– Peter Bradshaw, The Guardian

»Ko se perspektive združijo, začne pred nami vznikati zgodba o zapletenem razmerju; o tem, kako prijateljstvo, ljubezen, sram in zavrnitev pogosto obstajajo hkrati. Vse vodi v pretresljiv zadnji posnetek, katerega končna interpretacija je prepuščena gledalcu. /…/ Ko razreže zgodbo in prikaže nevarnosti razdrobljenih perspektiv, nam režiser /…/ sporoča, da je sočutje več kot le naravno stanje človeka; je proces, ki zahteva nenehno širjenje našega vidnega polja. Po vsej verjetnosti še nisem videl boljšega filma o nespornem (in vse bolj aktualnem) dejstvu, da ne moremo nikoli zares vedeti, kaj doživlja nekdo drug.«
– Bilge Ebiri, Vulture

»Koreedova tankočutnost ne potrebuje dodatnih dokazov. Skozi leta je svoj opus plemenitil z vsakim svojim filmom, ga bogatil z novimi plastmi. Subtilnost filmske pisave in pogleda pa mu ne preprečujeta, da bi bil neposreden ali oster. Svet, ki ga prikazuje, je vedno prežet z nasiljem, tako družbenim kot vedenjskim, toda v ospredju je vselej človečnost: ta se kaže tako v režiserjevem razumevanju likov kot v okolju, ki jim ga zgodbe namenjajo. /…/ Eksistencialna potovanja nikoli niso lahka.«
– Olivier Pélisson, Bande à part 

»Pravi čudež – podrobno opazovana, globoko sočutna kronika zapletenih sodobnih življenj. Z drugimi besedami: film Hirokazuja Koreede.«
– Nicholas Barber, BBC

»To mojstrsko delo Hirokazuja Koreede je krhka mreža sočutja in konfliktov: trije ločeni pogledi na en sam trenutek, ki ga režiser skrbno in spretno uprizarja znova in znova. /…/ Zgodba o upravičenem besu se nazadnje izteče v toplo pripoved o sprejemanju. Samo videti smo morali tisto, česar pogosto ne vidimo – ali pa si ne dovolimo prepoznati.«
– Robert Abele, Los Angeles Times

»Ljubeče detajlirana Pošast, pospremljena z melanholično glasbo [nedavno] preminulega Ryuichija Sakamota, je eden najboljših filmov leta. V njegovo zgradbo – tako kot v zbirko njegovih likov – so vtkane skrivnosti, ki jih lahko razvozlamo le s potrpežljivostjo in empatijo.«
– Natalia Winkelman, The New York Times

»Zamotana zgodba o nerazumljenih otrocih, na milost in nemilost prepuščenih reakcionarnemu svetu odraslih, prinaša tudi trenutke presunljive rahločutnosti; ta je tako iskrena in pristna, da morda celo Koreedovi najbolj predani oboževalci ne bodo zaslutili, da scenarija ni napisal sam.«
– David Ehrlich, IndieWire

»Pošast že sama po sebi dokazuje čarobno moč scenarističnega poklica. Dve uri se čudimo sposobnosti filmske umetnosti, da gledalca povleče v nepričakovane dramske preobrate. Vsi liki so izjemno zanimivi – kot bi se v njihovih življenjih zrcalila usoda Japonske, prisiljene k modernizaciji in hkrati ponovnemu razmisleku o svojih navadah.«
– Laurent Cambon, aVoir-aLire.com

»Če je le mogoče, si film oglejte več kot enkrat.«
– Anthony Lane, The New Yorker

Deli preko: